Križni griz se lahko razvije v sprednjem ali v zadnjem delu ust, pri čemer eden ali več zgornjih zob grize bolj oralno (znotraj) glede na spodnje zobe. Večino križnih grizov zdravimo zgodaj (menjalno zobovje).
Nezdravljen križni griz lahko povzroči:
Pri križnem grizu enega zoba, zob z ortodontskim aparatom vodimo v pravilen položaj. Križni griz skupine zob zdravimo različno pri različnih nepravilnostih. Lahko s širjenjem čeljusti s snemnimi in nesnemnimi aparati, z zvezdicami ali zunanjimi ortodontskimi aparati.
O odprtem grizu govorimo, kadar ni prekrivanja zgornjih in spodnjih zob v navpični smeri. Nepravilnost je lahko dedovana, povzročijo in poslabšajo jo tudi razvade kot so sesanje prsta ali dude, drža odprtih ust in vrivanje jezika med zobe. Pri odprtem grizu je pomembno zgodnje zdravljenje (menjalno zobovje).
Za uspešno zdravljenje je pomembna odprava razvad in vzpostavitev pravilnih orofacialnih funkcij. Odprti griz pri otrocih praviloma zdravimo s snemnimi aparati, ki vzpodbujajo pravilne orofacialne funkcije in omogočajo pravilnejšo rast. Pri odraslih odprti griz zdravimo z nesnemnim aparatom (zvezdice) ali prozornimi folijami, pri čemer lahko ekstrudiramo sprednje in intrudiramo zadnje zobe, lahko tudi s pomočjo minivsadkov. Kadar je odprti griz posledica večjih skeletnih nepravilnosti je potrebna poleg ortodontskega zdravljenja tudi ortognatska operacija čeljusti.
O globokem grizu govorimo, kadar je prekrivanje zgornjih in spodnjih sprednjih zob preobsežno. Globoki griz se razvije zaradi prekomernega izraščanja sprednjih zob, prekomerne rasti kosti, pogosto spremlja antero-posteriorna (naprej-nazaj) neskladja čeljusti (razred II).
Nezdravljen globoki griz lahko povzroča
Globoki griz zdravimo z vodenim izraščanjem zadnjih zob ali intruzijo sprednjih zob s snemnim ali nesnemnim aparatom, lahko tudi s pomočjo minivsadkov.
O povečani sagitalni stopnici govorimo, kadar so zgornji sprednji zobje preveč naprej v primerjavi s spodnjimi sprednjimi zobmi. Razvije se kadar spodnja čeljust vsiljeno leži preveč nazaj (funkcionalni razred II), kadar obstaja skeletno nesorazmerje med zgornjo in spodnjo čeljustjo, kadar so zgornji zobje nagnjeni preveč naprej, spodnji preveč nazaj ali kombinacija zgoraj naštetega. Pogosto je povečana sagitalna stopnica posledica razvad kot so sesanje prsta ali dude in vrivanje spodnje ustnice med zgornje in spodnje zobe.
Povečano sagitalno stopnico zdravimo, ker je lahko razlog za:
Povečano sagitalno stopnico zdravimo z vplivanjem na rast in razvoj čeljusti s snemnimi funkcionalnimi aparati, z nesnemnim aparatom (zvezdice) ali prozornimi folijami in medčeljustnimi elastikami ali z odstranitvijo točno določenih stalnih zob. V težjih primerih je potreben ortognatski kirurški poseg čeljusti.
O obratni sagitalni stopnici govorimo, kadar spodnji sprednji zobje ležijo pred zgornjimi sprednjimi zobmi. Lahko je zobnega ali skeletnega izvora. Pri prvem gre za nepravilen nagib sprednjih zob, pri slednjem za premalo razvito zgornjo, preveč razvito spodnjo čeljust ali kombinacijo obeh. Priporočljivo je zgodnje zdravljenje obratne sagitalne stopnice.
Obratno sagitalno stopnico zdravimo, ker lahko:
Obratno sagitalno stopnico zdravimo z vzpostavitvijo pravilnih orofacialnih funkcij in vplivanjem na rast in razvoj čeljusti s snemnimi in nesnemnimi aparati, z nesnemnimi aparati in medčeljustnimi elastikami ali z odstranitvijo točno določenih zob. Lahko je potreben manjši kirurški poseg, v težjih primerih je potreben ortognatski kirurški poseg čeljusti.