Osnovna klasifikacija griza in zdravljenje

Vrste griza razdelimo v tri glavne skupine: razred I, II in III.

‍Razred I:

Razred I je normalen odnos zgornjih in spodnjih zob, griz je pravilen.

‍Razred II:

Pri razredu II je spodnji prvi kočnik posteriorno (v ustih bolj zadaj) glede na zgornji prvi kočnik. Nepravilnost je lahko dentalna (nepravilen odnos zob) ali skeletna (nepravilen odnos čeljusti). Pri tej nepravilnosti so zgornji zobje običajno preveč naprej. Obrazni profil je konveksen, brada in spodnja ustnica ležita bolj zadaj. Skeletna nepravilnost razreda II je lahko posledica premalo razvite spodnje čeljusti, predolge ali preozke zgornje čeljusti ali kombinacije le-teh. Razred II je pogosto dedovana nepravilnost, ki jo poslabšajo razvade kot sta sesanje prsta in vrivanje spodnje ustnice.

‍Razred III:

Pri razredu III je prvi spodnji kočnik anteriorno (v ustih bolj naprej) glede na zgornji prvi kočnik. Nepravilnost je lahko dentalna (nepravilen odnos zob) ali skeletna (nepravilen odnos čeljusti). Pri tej nepravilnosti so spodnji zobje bolj naprej glede na zgornje zobe. Obrazni profil je konkaven, brada je poudarjena. Skeletna nepravilnost razreda III je posledica povečane rasti spodnje čeljusti, premalo razvite zgornje čeljusti ali kombinacije obeh. Tudi nepravilnost razreda III je pogosto genetsko pogojena, poslabšajo jo razvade kot je nepravilna lega jezika na ustnem dnu.

Nepravilnosti ne moremo določiti le glede na položaj zob. Upoštevati moramo tudi odnos čeljust in njun položaj glede na ostale obrazne kosti in strukture.

‍

Za uspešno zdravljenje in stabilen rezultat je pomembna odprava nepravilnih funkcij in razvad.

Razred I:

Protruzija zgornjih in spodnjih zob (napaka v naklonu zob – nagnjeni preveč naprej):

Zdravljenje te nepravilnosti lahko zahteva odstranitev stalnih zob.

Retruzija zgornjih in spodnjih zob (napaka v naklonu zob –nagnjeni preveč nazaj):

To je primer nepravilnosti, ko si želimo širjenja in ne odstranitve zob.

Razred II:

Pomembna je odprava razvad in vzpostavitev pravilnih orofacialnih funkcij, lahko s snemnimi funkcionalnimi aparati.

Protruzija zgornjih zob (naprej nagnjeni zgornji zobje):

Zdravljenje te nepravilnosti lahko zahteva odstranitev stalnih zob.

Retrognata spodnja čeljust (spodnja čeljust leži preveč nazaj):

Spodnja čeljust je kratka ali leži preveč nazaj. V tem primeru nepravilnosti razreda II zdravljenje začnemo v menjalnem zobovju (v ustih mlečni in stalni zobje), pred pubertetnim rastnim sunkom, ko stimuliramo rast spodnje čeljusti s snemnim aparatom. Funkcionalno nepravilnost razreda II pogosto zdravimo tudi s širjenjem zgornje čeljusti. Pri težji skeletni nepravilnosti razreda II je potreben kirurški poseg čeljusti.

Razred III:

Izredno pomembna je vzpostavitev pravilnih orofacialnih funkcij, lahko s pomočjo snemnih aparatov.

Pri zdravljenju protruzije spodnjih zob (naprej nagnjeni spodnji zobje) in retruzije zgornjih zob (nagnjeni preveč nazaj), je zobe potrebno primerno nagniti, običajno z nesnemnimi aparat.

Naprej vsiljen griz spodnjih zob v mlečnem in zgodnjem menjalnem zobovju običajno zdravimo s selektivnim brušenjem (rahlo brušenje določenih vrškov mlečnih zob) ali s snemnimi funkcionalnimi aparati.

Premalo razvito zgornjo čeljust zdravimo v zgodnjem menjalnem zobovju (prisotni prvi stalni zobje) z obrazno masko (zunanji aparat) ali v poznem menjalnem in zgodnjem stalnem zobovju z mini vsadki (brez zunanjih vidnih aparatov). Pri težji nepravilnosti je potreben kirurški poseg čeljusti po zaključeni rasti.

Prognatizem spodnje čeljusti (spodnja čeljust preveč naprej) zdravimo v zgodnjem menjalnem zobovju (izrasli prvi stalni zobje) z obrazno masko (zunanji aparat) ali v poznem menjalnem in zgodnjem stalnem zobovju z mini vsadki in ploščicami (brez zunanjih vidnih aparatov). Pri večjih skeletnih odstopanjih je poleg ortodontskega/ortopedskega zdravljenja potreben tudi kirurški poseg čeljusti po zaključeni rasti.

V stalnem zobovju zdravimo nepravilnost razreda III z nesnemnim ortodontskim aparatom in medčeljustnimi elastikami z ali brez odstranitve točno določenih stalnih zob. Pri večji nepravilnosti zdravljenje vključuje kirurški poseg čeljusti po zaključeni rasti.

‍